Miza
je lahko iz poljubnega materiala, običajno pa je lesena. Na njej mora standardna žogica, spuščena z višine 30 cm, odskočiti približno 23 cm visoko. Igralna površina mora biti enotna ne svetleče temne barve. Najprimernejše barve je temno zelena ali modra brez leska, črte na njej pa morajo biti bele. 2 cm široke bele črte označujejo robove mize. Za igro dvojic je igralna površina na s 3 mm široko debelo črto razdeljena na dve polovici. Stranski robovi mize niso igralna površina.

Mrežica
je dolga 183 cm in na vrvici, ki je pritrjena na dve stojali, razpeta čez sredino mize. Zgornji rob mrežice mora biti povsod 15,25 cm nad igralno površino.

Igralni prostor
Dolg mora biti najmanj 14 m, širok najmanj 7 m in visok najmanj 4 m.

Oblačila
sestojijo iz majice s kratkimi rokavi, kratkih hlačk ali krila in športnih copat. Oblačila morajo biti v večjem delu enotne barve, ki pa ne smejo biti enaka barvi žogice.

Sodnik
Igro vodi sodnik katerega odločitev je vedno dokončna.

Lopar
je poljubne velikosti oblike in teže. Strani loparja morata biti ploski, trdi in leseni. Vsaka stran loparja mora biti enotne ne svetleče temne barve, svetlo rdeča na eni strani in črna na drugi. Obloga s katerimi je lopar obložen mora segati do njegovega robe, ne pa čez njega. Del loparja, ki je najbližji držalu in kamor sega prijem s prsti, je lahko nepokrit ali pokrit s poljubnimi materiali. Lopar je lahko pokrit: a) z običajno gumo, katere zobci so obrnjeni navzven, njena celotna debelina pa ne presega 2 mm; b) z več plastno (»sendvič«) gumo, katere zobci so obrnjeni navzven ali navznoter, njena celotna debelina pa ne presega 4 mm.

Niz
dobi igralec ali par, ki prvi zbere 11 točk razen če, obe strani zbereta 10 točk. Tedaj zmaga tisti, ki prvi doseže dve točki razlike.

Dvoboj
se igra na tri ali štiri dobljene nize (boljši v treh oziroma petih nizih). Dvoboj se igra brez prekinitev. Igralec ima pravico le do dve minutnega predaha med zaporednimi nizi.

Izbira strani in pravice do servisa
O tem, kdo prvi izbira servis oz. stran, odloči žreb. Če se zmagovalec žreba odloči, da bo prvi serviral ali vračal, poraženec lahko izbira stran in obratno. Zmagovalec žreba lahko tudi zahteva, da poraženec izbira prvi. V igri parov igralca odločita, kdo od njiju bo v prvi igri serviral in prvi vračal servis, nasprotni par pa odloči, kdo bo prvi branil servis. V vsaki naslednji igri se lahko par, ki servira, odloči kdo od njiju bo serviral prvi, toda prvi nasprotnik, ki bo žogico vračal, mora biti igralec, ki mu je v predhodnem nizu serviral.

Vrstni red igranja
Čas, ko je žogica v igri, se imenuje igralni čas. S servisom se prične igralni čas. Igralec žogico udari, če se je dotakne z loparjem, ki ga drži v roki, ali pod zapestnim delom »roke z loparjem«. Udarec s samo roko, potem ko je lopar že izpustil ne velja; prav tako ne velja tudi udarec z loparjem, ki ga je igralec izpustil iz rok ali vrgel. V igri posameznikov mora igralec, ki servira, najprej pravilno servirati in nasprotnik mora žogico pravilno vrniti. Po tistem si morata igralca žogico izmenično pravilno vračati. V igri parov mora prvi igralec najprej pravilno servirati, nasprotnik žogico pravilno vrniti, soigralec tistega, ki jo je prvi vračal, itd. v tem zaporedju.

Serviranje
Žogica mora ležati na iztegnjeni, ploski dlani mirujoče proste roke. Roka mora bit nad podaljšanim namišljenim nivojem igralne površine in dlan mora biti popolnoma odprta. Prsti morajo biti skupaj, le palec na prostem. Žogico je treba vreči z roko v zrak, ne da bi jo pri tem zavrtel, tako da se po zapustitvi proste roke žogica dvigne z dlani najmanj 16 cm. Igralčeva prosta roka in lopar morata biti od začetka servisa do trenutka, ko žogico udari, za njegovo zadnjo črto ali navideznim podaljškom te črte in nad namišljeno podaljšano igralno površino. Žogico je trebe udariti v njeni najvišji točki iz meta ali takrat, ko pada. Pri spuščanju mora žogico udariti tako, da se najprej dotakne njegovega dela mize in nato leti neposredno čez mrežo ali okrog nje na nasprotnikov del mize. (Okrog mrežice pomeni pod projekcijo mrežice in njenih držal izven stranske črte ali okrog njene linije.) Žogico je treba zadeti v prvem poskusu. V trenutku udarca mora biti lopar za koncem mize ali njenim navideznim podaljškom. Pri igri parov se mora žogic najprej dotakniti desnega dela mize na igralčevi strani in potem diagonalno nasprotnikovega dela mize ali črte, ki mizo deli na levi in desni del.

Vračanje servisa
Žogico je treba udariti tako, da leti neposredni čez mrežico ali okrog nje ter se dotakne nasprotnikovega dela mize. Če se žogica pri te dotakne mrežice ali stojala, je udarec veljaven, razen pri servisu. Preden jo igralec vrne ne sme odskočiti dvakrat. Ne sme jo udariti dvakrat zapored.

Zamenjava strani
Po vsakem nizu nasprotnika ali para zamenjata strani. V zadnjem možnem nizu srečanja strani zamenjata, takoj ko eden doseže 5 točk. V igri parov igralca, ki v tem trenutku vračata servis, zamenjata položaja. Če en igralec zmaguje v vseh nizih, je lahko zadnja igra druga (ko gre za zmagovalca v treh nizih) ali tretja (ko gre za zmagovalca v petih nizih).

Žogica
ki je iz celuida ali plastične mase, mora biti nesvetleče bele, rumene ali oranžne barve. Tehta 2,5 grama, njen premer je 38 mm.

Točkovanje
Igralec izgubi točko, če mu žogice ne uspe servirati ali vrniti, če žogica dvakrat zapored odskoči na njegovem delu mize, če jo udari dvakrat zapored, če jo udari v zraku preden se dotakne njegovega dela mize, ali če jo v igri parov udari, ko ni na vrsti. Točko izgubi tudi, če se med igro sam z delom svoje obleke ali čimer koli kar drži v roki dotakne mrežice ali premakne igralno površino ali če se igralne površine dotakne s prosto roko.

Žogice ni več v igri
če se dotakne česarkoli razen igralne površine, mrežice ali njenih držal, samega loparja ali roke nad zapestjem ali če kakorkoli drugače pride do točke ali ponovitve.

Ponovitev
je del igre, v katerem ni dosegel točke noben od igralcev. Igro ponovita:
a) ko se žogica pri serviranju dotakne mrežice ali stojal, a je igralec sicer servis izvedel pravilno;
b) ko igralec servira in nasprotnik ali soigralec na servis ni pripravljen, vendar le, če žogice ni poskušal vrniti;
c) če igralec zaradi okoliščin, ki niso bile odvisne od njega, ni uspel servirati ali vrniti žogice, npr. zaradi giba gledalca ali nenadnega hrupa;
č) če žogica med igro poči;
d) ko igro prekinejo, da bi popravili napako pri vrstnem redu serviranja, branjenja servisa ali napaki pri zamenjavi strani,
e) ko igo prekinejo, da bi nadaljevali z igro na čas.

Menjava servisa
Servis pri igri posameznikov in igri parov po dveh odigranih točkah prehaja od serverja k igralcu, ki je servis vračal, razen če oba ne dosežeta 10 točk. Po tem ga menjavata po vsaki točki. V igri parov drugi servira tisti igralec, ki je prvi vračal, tretji servira soigralec tistega, ki je serviral prvi. V tem zaporedju servirajo igralci do konca niza.

Pospešeni sistem
(igro na šas) vpeljejo, če se niz ne konča v 15 minutah. Po njen se ravnajo v preostalem delu niza in v vseh nadaljnjih nizih tistega srečanja. Po uvedbi pospešenega načina igralca servirata izmenično. Če tisti, ki brani servis, vrne servis in še naslednjih 12 zaporednih udarcev igralca, ki je serviral, slednji izgubi točko. Vrnjene udarce igralca ali para, ki je vrnil servis, od 1 do 13 glasno šteje uradna oseba, ki pa ne sme biti sodnik srečanja.